Kaj je skrito zemeljskih polih?

Zemeljska tečaja, tako severni kot južni sodita v kategorijo planetarnih skrivnosti, ki jih je Zemlja očitno zadržala zase. Teorija, da so tečaji pokriti z večnim ledom, po vsem, kar so doživljali polarni raziskovalci na obeh tečajih, očitno ne drži, toda uradna znanost kaj več od tega ne more ponuditi.

Doživetja nekaterih raziskovalcev in tudi povsem običajnih ljudi navajajo na misel, da je tam, visoko nad 80 stopinjami severne širine, neki drugi svet, z drugačnimi zakonitostmi od tistega, v katerem živimo. Dejstva, ki govorijo v prid tej trditvi, so sledeča:

Medvedi se pozimi umikajo proti severu na območja, kjer po vsej logiki ne bi smelo biti dovolj hrane za njihovo preživetje. Na samem robu polarnih območij je moč srečati tudi lisice, ki niso niti malo sestradane, pa tudi njorke in galebi v začetku poletja poletijo v smeri severnega tečaja. Izjeme niso niti volkovi – tudi ti ubirajo severno smer. Kako? Zakaj? Komu sledijo in kam se odpravljajo?

Nad črto, kjer piha severni veter boreas, se sneg nenadoma obarva rumeno, zeleno, rdeče in celo črno. Za to obarvanost je dano pojasnilo, da je posledica vulkanskega pepela, vsa ostala obarvanost pa je posledice cvetnega prahu – peloda. Analiza tega peloda je odkrila, da vse to bogastvo različnega cvetnega prahu izvira iz povsem neznanih rastlinskih vrst.

Nepojasnjen fenomen je tudi arktična megla. Če bi bil severni tečaj pokrit z ledom, kot je splošno znano, odkod potem vlaga, ki ustvarja meglo? Led in megla se izključujeta. V slanem Severnem morju so vse ledene gore sladke. Ni znano odkod se pojavljajo, nekatere so ogromnih razsežnosti.

Ena izmed ledenih gora naj bi bila dolga 650 km in široka 80 km, kar je približna razdalja od Ljubljane do Skopja. Kako je kaj takšnega mogoče na območju, kjer letno pade le okrog 5 cm padavin? Na to vprašanje znanost še ne ve odgovora.

Norveški raziskovalec Fridjof Nansen je poročal, da je videl vedno manj ledu, čim višje proti severu je plul. Še bolj presenečen je bil ameriški raziskovalec Isaac Hayes, ki je raziskoval Grenlandijo. V svoj dnevnik je zapisal: »Na 78 stopinjah in 17 minutah severne širine sem videl rumenega metulja in tudi komarja. Poleg tega pa še 10 moljev, 3 pajke, 2 čebeli in 2 muhi.«

Vse to in še marsikaj drugega potrjuje, da zemeljski tečaji niso takšni, kot govorijo naši šolski učbeniki. Izjemne izkušnje sta na severnem tečaju doživela dva norveška ribiča Jend in Olaf Jansen, podobno neverjetno pripoved pa je izpričal tudi eden največjih polarnih raziskovalcev admiral Richard Evelyn Byrd. Obe izkušnji sta opisani v knjigi Fani Okič ČASI V ČASU.

Vir: http://www.skrivnosti-sveta.com/kaj-se-skriva-na-zemeljskih-polih/